Sem Matej, iz Maribora. Po naravi sem radoveden in nekoliko preveč navdušen nad vprašanjem: »Kaj pa, če bi to naredili drugače?«
Po eni strani me veselijo koda, podatki, procesi, avtomatizacija in umetna inteligenca. Po drugi strani pa povsem fizične stvari: stare barke, orodje, kolesarjenje, morje in izzivi, pri katerih ne pomaga noben Ctrl+Z.
Med tipkovnico in delavnico
Rad razvijam programsko opremo in raziskujem, kaj je z današnjimi orodji mogoče narediti tudi doma. Moj računalnik je včasih bolj laboratorij kot računalnik: modeli, grafične kartice, testni scenariji, napake in sestavljanje od začetka. Navdušujejo me sistemi, ki niso samo pametni, ampak tudi pregledni, preverljivi in uporabni.
V delavnici pa velja nasprotno. Tam se stvari ne ponovijo z enim klikom. Trenutno je to moja največja šola: celovito obnavljam starejšo motorno jahto Versilcraft Mystere 43 z imenom “Lioness”. Od trupa in motorjev do nove razporeditve prostorov, dodatnega strešnega okna, električnih instalacij in premčnega propelerja (bow thruster). Takšna barka te nauči, da moraš sistem najprej razumeti, šele nato ga lahko popraviš. Po svoje je to isti način razmišljanja kot pri programiranju, le da je napake treba odbrusiti, ne pa popraviti s tipko.
Kako sem zajadral v bančništvo (in kaj je sledilo)
Moja poklicna pot se ni začela s programiranjem. Sem ekonomist, ki »nima miru«. V bančništvu sem se znašel precej po naključju: poslal sem prošnjo, čeprav delovno mesto sploh ni bilo razpisano. Več o tem v enem od naslednjih zapisov.
Tam sem svet najprej spoznaval skozi številke in analitiko, pozneje pa tudi skozi vodenje in odgovornost za širšo sliko.
Danes delam na Pošti Slovenije, kjer sem vodil uvedbo sistema eDMS na strokovnih službah. Izzivov ni manjkalo, naučil pa sem se veliko o tem, kako tehnologijo, poslovne procese in ljudi povezati v rešitve, ki dejansko delujejo. Izkušnje so me naučile, da dobra ideja še ni nujno dobra rešitev in da je pogosto pomembneje postaviti pravo vprašanje kot hitro najti odgovor.
Tisto, kar ni na zaslonu
Družina mi pomeni pomemben del življenja. Zato blog ne bo tekma v produktivnosti in ne razstava vsega, kar počnemo doma. Nekatere zgodbe so vredne deljenja, druge so lepše, če ostanejo naše.
Maribor je moje izhodišče. Rad ga pogledam tudi malo drugače, denimo kot mesto, iz katerega lahko nastane zemljevid arkadne igre. In ko misli pobegnejo dlje, jih praviloma odnese proti morju.
Zakaj ta blog?
Ker rad delim, kaj sem ugotovil, pa tudi, kje sem se motil. Ne pišem zato, da bi bil vsak projekt videti zaključen in brezhiben. Bolj zanimiva je pot: zakaj sem se česa lotil, kaj ni delovalo in kaj bi prihodnjič naredil drugače.
Objave bodo prihajale brez urnika in o tem, kar me ravno zaposluje: o kodi, delavnici, morju in vmes kakšnem zemljevidu. Zapisi nastajajo ponoči in v prostem času, kofein pa je pri tem pomembnejši od ure, občasno uporabljam tudi opcijo vnaprejšnje objave ob določenem času. Če te kaj od tega zanima, ostani zraven.